Taman Organic
logo
ZDRAVE DOBROTE NA SODOBEN NAČIN
051 322 312
info@taman-organic.si
Nazorjeva ulica 3, 1000 Ljubljana
Instagram Feed
Search

Vegetarijanstvo in miti

Posamezniki smo sestavljeni iz različnih nivojev; fizičnega, duhovnega in čustvenega telesa, kjer je, s holističnega vidika zdravja, način prehranjevanja le eden izmed delov, ki nas celostno sestavlja. Tu so še način življenja, gibanje, spanje, ljubezen do sebe, pitje dovolj vode, stres in vsakodnevne energije, v katerih se gibamo. Vse to vpliva na naše počutje in delovanje. Hrana je kulturološko zaznamovana, z razvojem kultur in civilizacij, ter polje nasprotij, izključevanj, odnosov za in proti, če nisi z nami, si proti nam, različnih diskurzov - osebnih, družbenih, državnih, lobijev, ljubiteljev živali, narave, nenazadnje tudi politike. Hrana je zdravje, je odnos do sestavin in do nas samih, odnos do matere narave, do zemlje, odnos do sočloveka. Ker se o rastlinski prehrani marsikaj govori in piše, bomo danes pobližje spoznali nekaj mitov o vegetarijancih in veganih.

Vegetarijanci in proteini

Ko se pogovarjamo z ljudmi, se velikokrat sprašujejo, če ne jemo mesa, od kje vegetarijanci dobimo moč in energijo za vsakodnevno delovanje in izzive. Mati narava nam je podarila ogromen nabor surovih, ki so polne proteinov. »Rastline so bogat vir popolnih beljakovin« (McDougall 2014, 85). Največje zemeljske rastlinojede živali na ta način pridobijo in zadovoljijo potrebo po vseh aminokislinah in beljakovinah (McDougall 2014, 86). Živalske beljakovine posamezniki različno prebavljajo, tako so za nekatere lahko težje prebavljive, saj je v njih »večji delež aminokislin z vsebnostjo žvepla, ki v večjih količinah škodujejo telesu.« (Esselstyn 2014, 26). Rastline na drugi strani iz zemlje črpajo še preostale vlaknine, vitamine in minerale, kar posledično vnesemo tudi v telo. Pri mlečnih beljakovinah bodimo pozorni, saj nam lahko ob prevelikih količinah povzročajo zakisanost telesa. Hrana je namreč tista, preko katere lahko dobimo v svoje telo največ strupov. »Vsi pesticidi, težke kovine, antibiotiki in druge toksične snovi, ki krožijo po farmah, se kopičijo v maščobi živali in vstopijo v vaše telo, ko jih jeste.« (Esselstyn 2014, 92) V kolikor že uživate živalske beljakovine priporočam, da se pozanimate o izvoru vašega mesa. Poslužujte se ekološkega in iz proste reje.

d
d

Boljka, ki je preučeval prehrambene industrije in lobije pravi, da je tu še ključen moment ubijanja živali. Ker one to čutijo, da bodo umrle, se tik pred njihovo smrtjo sprostijo določeni hormoni, ki pa jih potem mi zaužijemo (2017). Spomnimo se, ko so nam starši pripovedovali, da so oni še kot otroci meso uživali enkrat tedensko, ob družinskem nedeljskem kosilu. Problem današnjega časa je mesno preobilje, ki nam ga je približala prehrambena industrija, drugo mesto pomisleka pa je način življenja, ki ga živimo – stres, obračanje navzven, izven sebe, namesto vase. »Multikorporacije so po drugi svetovni vojni naredile, da je meso prišel toliko v splošno uporabo in na takšni veliki rezini, da je problematično. Tudi iz vidika naravnih virov, saj meso zahteva določeno količino vode in nafte, medtem ko rastline ne.« (Boljka, 2017)

Ne moremo se ogniti dejstvu, da imajo rastlinska živila poleg beljakovin tudi bistveno več antioksidantov, vlaknin in mineralov kot živalska. Ene izmed rastlinskih živil, ki vsebujejo beljakovine, in jih vegetarijanci uživamo, so kvinoja, čičerika, različne leče, stročnice, oreščki, divji riž, chia semena, konopljina semena itd. Nabor surovin je zelo raznolik, tolikšen kakršni so okusi. Torej, za vsakogar nekaj. 

Vegetarijanka sem postala, ker mi nekega lepega dne meso ni več dišalo. Nekaj časa sem se še silila, češ, mogoče mi bo pa naslednjič zopet tako všeč, kot mi je nekoč bil. Po dveh mesecih takšnega odnosa sem se mu popolnoma odpovedala. Nikoli se nisem ozirala na modne muhe, niti se nisem spraševala, ali bo z menoj kaj narobe, mi bo potem kaj manjkalo. Če mi bo morda primanjkovalo kaj vitaminov, mineralov in še česa. Tako kot se osebnostno spreminjamo, kot se spreminjajo letni časi, tako verjamem, se spreminjamo tudi ljudje, naše navade in prepričanja. Pa sem se postopoma pričela bolje počutiti, dvakrat letno si naredim razstrupljanje telesa in energije imam zagotovo več, kot sem jo imela takrat ko sem jedla meso, belo moko, bel sladkor ter začela dan s kavo in rogljičkom. Spoznala sem, da je najbolj pomembno ravnovesje in da se ne obsojam, četudi včasih posežem po sveže spečenem fermentiranem kruhu iz lokalne pekarne ali po najboljšem rogljičku v mestu. Ker vem, da sta pripravljena z odnosom – s skrbnostjo in ljubeznijo. Hvaležna sem, da se počutim tako kot se. Očitno nekaj že počnem prav. Dan ni dnevu enak, a spremembe v življenju sprejemam kot del vsakdanjika.

d
d
Vitamin B12

Vegetarijanci oziroma predvsem vegani znajo trpeti za pomanjkanjem vitamina B12 (vitamin najdemo tudi v mleku, siru, jogurtih in jajcih), kar naj bi bilo celo smrtno nevarno. Pa smo šli v lov za tem. Vitamin B12 proizvajajo bakterije. Shranjuje se tudi v živalskih telesih in tako ga posamezniki zaužijejo (McDougall 2014, 162), vendar je njegov izvor »iz rastlin, ki jih živali jedo, še zlasti iz zemlje, ki se drži rastlin.« (Esselstyn 2014, 28-29)
 »V debelem črevesju, kjer je največ bakterij, se proizvajajo največje količine vitamina B12 v človeškem telesu.« (McDougall 2014 162) Tudi Campbell v Kitajski študiji (2011) omenja B12, ki je človeku esencialen, in ga ustvarijo tudi mikroorganizmi v zemlji. Vendar je težava ta, da »[ž]ivimo v tako sterilnem okolju, da smo zelo redko v stiku z mikroorganizmi iz prsti, ki ustvarjajo vitamin B12.« (229-230) Ima pa naše telo sposobnost hranjenja nekaj zalog vitamina B12. Vegani ga lahko dobijo iz fermentirane rastlinske prehrane, vseeno pa smo posamezniki edinstveni, zato ni splošno pisanih pravil za vse. Boljka pravi, da je pri vseh mineralih in vitaminih pomembno na kakšen način vstopajo v telo. »Najlažje je seveda preko mesa, vendar to še ne pomeni, da se iz drugih virov ne da dobiti.« Vedeti moraš v katerih intervalih je telo, saj je znano, da so določeni organi ob določenih delih dneva ali letnih časih bolj ali manj aktivni. »Takrat je tudi zase dobro vedeti, kdaj je boljša absorpcija in na kakšen način. Kulturološko smo nagnjeni h konformizmu, zato je najlažje to pridobiti preko mesa.« Vitamin B12 lahko zna biti problematičen, ob tem so ključni spremljanje lastnega počutja, sprememb, ki jih občutimo. Morebiti naredimo krvne teste, da vemo, kje smo, kupimo prehranska dopolnila itd. Nabor opcij je mnogo, zavedanje in odgovornost do našega telesa in počutja pa na nas samih.

Mleko

Poglejmo še na kratko nekaj dejstev, kako je s kravjim mlekom, saj naj bi bilo pomembno za zdravo telo in kosti. Kalcij, za katerega pravijo, da je ključen za močne kosti, je mineral in izvira iz zemlje. Zato je najbolje »dobiti kalcij iz najboljšega prevodnika kalcija – iz rastlin.« (Esselstyn 2014, 34) Držimo se torej listnate zelenjave, stročnic in semen. Mleko je po drugi strani tudi povzročitelj zakisanosti telesa, vprašajmo pa se še, s čim danes hranijo krave in kakšne kakovosti mleko pijemo.
Sami smo najboljši slušatelji svojega počutja in telesa. Le dovolj si moramo znati prisluhniti, kar je danes nekaj najtežjega, ter drzniti iti preko poznanega, preko cone udobja in poskusiti nekaj novega. Vnesti na svoj jedilnik, kar si že nekaj časa potiho želimo in čutimo, pa ne vemo točno, če je tisto pravo. Stereotipi so klišejski, vegetarijanska in veganska hrana pa zelo okusna in raznolika, če veste, kateri bistro ali restavracijo obiskati. Pri spremembah bodimo vztrajni in potrpežljivi ter se opazujmo. Možnosti izbire imamo ogromno in če ne poskusimo, nikoli ne vemo. Ljudje se na splošno bojimo sprememb, saj jih večinoma povezujemo z negativnim nabojem. Spremembe v življenju, pa četudi v danem trenutku tiste, ki nas malo stisnejo, so blagoslov, saj nam vedno dajejo priložnost za nekaj novega – za rast in razvoj ter za nove izzive. Drznite si prisluhniti in biti pogumni ter spremeniti v svojem življenju tisto, kar si želite že nekaj časa. Poslušajte sebe in svoje srce, ki vedno ve. Saj veste, kako gre pregovor, da pogumne spremlja sreča?

Kaja in Taman Organic

Viri:

Boljka, Nejc. 2017. Intervju z avtorjem. Svetovalec za osebno in energijsko mentorstvo, dobitnik Prešernove nagrade iz prehranskega lobiranja 2012.
Campbell, T. Colin. 2011. Kitajska študija. Maribor: Sitis.
Esselstyn, Rip. 2014. Meso je problem. Škofja Loka: Planet.
McDougall, John A. 2014. Škrob je rešitev. Maribor: Sitis.